Zakaj več kot polovica otrok takoj po koncu glasbene šole preneha z muziciranjem?

Zaradi neaktivnega domačega okolja se kar 85 % glasbenih zgodb konča z zaprašenim inštrumentom. Preberite, kje se nam običajno zalomi in kaj lahko naredimo, da bo glasba preživela zaključek glasbene šole.

Konzervatorijski model

Nekoč so ljudje verjeli, da je Zemlja ravna plošča ali pa, da je paradižnik strupen in primeren le za okras. Čeprav se tem idejam danes smejimo, ima vsako obdobje svoje posebnosti in niti glasba ni izjema. V našem času smo npr. muziciranje ukalupili: namesto da bi bogatilo naše odnose, smo glasbo spremenili v lov za tehnično popolnostjo, ki jo dokazujemo pred izpitno komisijo ali peščico izobraženih poslušalcev.

Ta miselnost ima svoje korenine v t. i. konzervatorijskem modelu iz obdobja romantike, ko so za potrebe velikih orkestrov začeli načrtno vzgajati visoko specializirane profesionalce. Ko skušamo model iz 19. stoletja preslikati na vsakdan otrok v 21. stoletju, hitro trčimo ob zid.

Kje se zalomi?

Če bi glasbene šole zapustilo le nekaj učencev, to ne bi bil problem. Številke se med različnimi raziskavami in okolji nekoliko razlikujejo, a splošni trendi rišejo podobno sliko:

• Več kot polovica (med 50 in 65 %) otrok z muziciranjem preneha takoj po koncu glasbene šole.

• Kar 80 % otrok, ki se vpiše v glasbeno šolo, z muziciranjem odneha še pred zaključkom srednje šole.

• Kar 88 % odraslih (med 30 in 74 let), ki so kot otroci hodili v glasbeno šolo, danes sploh ne igra več. Aktivnih ostane le še 12 %.

Ko se šolanje zaključi, so učenci prepuščeni sami sebi, zato leta vlaganja pogosto ostanejo le na papirju. Če želimo namesto papirnatih diplom dobiti ljudi, ki glasbo zares živijo, moramo obrniti list. Potrebujemo...

Model za današnji čas

Poskusimo si odgovoriti na vprašanje: Kaj je sploh cilj glasbene šole?

Vsi si želimo vrhunskih glasbenikov, hkrati pa poslanstvo šole ni samo vzgoja solistov, ampak opolnomočenje ljudi, ki jih bo glasba spremljala vse življenje. Merila uspeha moramo prilagoditi današnjemu času.

Kaj torej predlagamo? Naš cilj je vzgojiti posameznike, ki znajo aktivno ustvarjati z ljudmi okrog sebe, osvojeno znanje pa prenašati tudi na druga področja svojega življenja.

Blaž med vodenjem glasbene delavnice na oratoriju

Ta sprememba pa ne zahteva samo besednega strinjanja, ampak prenovo okolja in spopadanje s konkretnimi ovirami na poti.

3 spremembe

Tole so trije konkretni koraki, ki jih moramo narediti, če želimo zares zaživeti novo kulturo muziciranja:

1) Za začetek moramo poskrbeti, da učenec v svojem ustvarjanju vidi globlji smisel. To pomeni, da imamo zastavljene kratkoročne in dolgoročne mejnike, ki delujejo kot vodilo. Ko ima učenec v rokah kompas, glasba ni več brezciljno tavanje, ampak postane vznemerljivo potovanje z jasnim ciljem.

Učenca sta si zadala cilj, da ob koncu semestra za svoje bližnje pripravita in izpeljeta Glasbeno čajanko.

2) Kulturo muziciranja moramo iz šolskih učilnic prenesti v domače okolje učencev. Naloga nas, glasbenih pedagogov, je, da starše opolnomočimo za vlogo aktivnih sooblikovalcev tega procesa. Ko starši dobijo prava orodja, lahko muziciranje povsem preprosto vpletejo v družinske rituale, tudi če le za pet skupnih minut na teden.

Družina iz tivolske Glasbene sobe, ki doma redno pripravlja mini glasbene nastope.

3) Čakanje na »pravi trenutek« že dolgo ni več recept za uspeh. V natrpanem vsakdanu si moramo prostor za glasbo vzeti zavestno in ta čas odločno zaščititi pred drugimi obveznostmi. Šele z jasno časovno strukturo lahko otroku zagotovimo napredek. Ta pa je ključen, da muziciranje na dolgi rok preneha biti vir stresa in družinskih konfliktov ter postane varen prostor rasti in sprostitve.

Predloga v programu Generalka za pomoč učencem in staršem pri oblikovanju tedenskega glasbenega urnika

Mali koraki

Mogoče si porečete: "Vse to zveni zelo smiselno, ampak … kako začeti?"

Za začetek naredite najmanjši mogoč korak: ta teden si vzemite 5 skupnih minut. Lahko skupaj zapojete za babičin rojstni dan, organizirate mini koncert v dnevni sobi ali pa si pred spanjem vzemite trenutek za preprosto uspavanko.

Z majhnimi in vztrajnimi koraki boste iz tedna v teden lažje prepoznavali, katere glasbene aktivnosti se najbolje zlijejo z vašo družinsko dinamiko. Čez čas boste spontano ustvarili formulo, s katero bo glasba postala nepogrešljiv del vašega vsakdana.

Naša misija

V Glasbeni hiši Čonce si želimo glasbo vrniti tja, kamor spada: v vsakdanje življenje ljudi. Za vse družine, ki si na tej poti želijo jasnega načrta in podpornega okolja, smo oblikovali program Generalka, v katerem družine skozi voden proces in z malimi koraki zgradijo domače glasbeno okolje, pripravljeno za rast.