Ko izginejo note, se zabava konča

Shakespeare za dojenčke

Če imaš izkušnjo glasbene šole, ti situacija verjetno ni tuja: prideš na uro, dobiš note in začneš brati. Črne pike na papirju sproti prevajaš v gibe prstov in ker to počneš že od prvega dne, se zdi povsem naravno. A kaj se medtem dogaja v možganih?

Znanstveniki so s slikanjem možganov ugotovili, da je branje not z lista ekstra zapleten proces. Možgani morajo v delčku sekunde hkrati prepoznati znak z očmi, ga spremeniti v gib prstov in v glavi že vnaprej slišati zvok. Težava je, da to veščino od otrok pričakujemo še preden sploh razvijejo osnovni posluh. Kot bi od nekoga, ki se komaj uči govoriti, zahtevali, da bere Shakespeara.

Posledica tega načina učenja je, da popolnoma izklopimo »poslušanje« in preprosto preklopimo na »branje«. Kako torej izstopiti iz tega začaranega kroga?

Vrnimo se kak korak nazaj.

Najprej poslušanje, potem branje

To idejo je znanstveno utemeljil ameriški profesor dr. Edwin E. Gordon s Teorijo glasbenega učenja. Ugotovil je nekaj genialno preprostega: glasbe bi se morali učiti tako, kot se učimo maternega jezika.

Njegov pristop temelji na treh korakih:

1. Poslušanje in oponašanje: Dojenček prve mesece samo posluša, nato pa začne oponašati zloge (»ma-ma«, »ba-ba«). Pri glasbi je enako: najprej moramo melodijo poslušati, jo prepevati in ponavljati po posluhu.

2. Govor in igranje Ko otrok besede ponotranji, začne tvoriti lastne stavke: igrivo in z napakami vred. V glasbi to pomeni, da glasbeno idejo na instrument prenesemo po posluhu in se z njo igramo (improvizacija).

3. Branje in pisanje Šele ko otrok tekoče govori, gre v šolo in se nauči črk. Šele na tej zadnji stopnji dobijo note svoj pravi smisel.

Če sledimo naravnemu vrstnemu redu, je vstop v svet glasbe zelo enostaven. Začnemo s poslušanjem in brez strahu pred napakami, note pa kasneje postanejo preprosto orodje za nekaj, kar tako ali tako že znamo zaigrati.

Moja izkušnja

Od svojega 7. leta, ko sem začel z igranjem klavirja, pa vse do konca glasbene šole, sem bil zvest bralec not. Potem sem na prehodu v srednjo šolo skozi ustvarjanje svoje glasbe začel odkrivati svet igranja po posluhu. To je 5 sadov, ki so se rodili v 15 letih igranja po posluhu:

1. Skladbo usvojiš v nekaj minutah: Namesto večtedenskega dešifriranja lahko pesem na posluh "posrkaš" v nekaj minutah.

2. Sproščena igra brez stresa: ker moji možgani niso zaposleni z dešifriranjem not, se lahko v celoti prepustim muziciranju - sam ali z ljudmi okrog sebe.

3. Postaneš glasbeni ustvarjalec: Med iskanjem različnih spremljav za svoje glasbene ideje sem razvil globje razumevanje povezav med različnimi akordi in se naučil napeve "oblačiti" v različne preobleke (pop, jazz, balada).

4. Glasbeni spomin mi omogoča, da lahko skladbo zaigram tudi več kot 5 ali 10 let od zadnjega poslušanja

5. Bogat repertoar: Ker je proces učenja hiter, je veliko tudi število skladb, ki jih lahko zaigram po posluhu.

3 preprosti koraki za trening posluha

Note so lahko super pripomoček ali nadležna kletka, pobeg iz katere zveni kot misija nemogoče.

Če otrok začetnik ali akademsko izobražen glasbenik igra le tisto, kar vidi na papirju, ob tem pa težko zapoje preprosto pesmico, imamo dobro novico: za svobodno muziciranje ne potrebujemo nadnaravnega talenta, ampak pravi pristop. Tole so 4 koraki, s katerimi lahko začneš že danes:

• 1. Poslušaj Izberi preprosto, kratko pesem, ki jo dobro poznaš. Zapri oči in jo poslušaj. Ne poslušaj le celote, ampak poskusi v vsakem poslušanju ujeti posamezen element: kje se giblje bas linija, kakšen je ritem in kam potuje melodija?

• 2. Prepevaj Preden se sploh dotakneš instrumenta, poskusi melodijo zapeti ali zamrmrati. Če je ne znaš zapeti, je tvoji možgani še niso zares ponotranjili. Prepevanje je nujen most med tistim, kar slišiš v glavi, in tistim, kar kasneje zaigraš.

• 3. Zaigraj Šele zdaj vzemi instrument in poskusi to melodijo ujeti z igranjem. Ne obremenjuj se s pravili, akordi ali pravilno tehniko prstov. Preprosto išči tone, ki si jih pravkar slišal v svoji glavi in jih zapel. Dovoli si delati napake, saj so nujni del učenja!

• 4. Vztrajaj! Na začetku se ti bo mogoče zdelo iskanje napeva frustrirajoče, saj so možgani navajeni na vizualne dražljaje (note). Ne odnehaj po dveh minutah. Možgani potrebujejo čas, da preklopijo nazaj na ušesa.

Naredi prvi korak v svet glasbene igre

Jasno mi je, da je prilagoditev poti vedno izziv, še posebej, če smo že navajeni igrati na določen način. Zato v naših programih najprej prebudimo ušesa in ljubezen do ustvarjanja, note pa dodamo, ko imamo postavljene dobre temelje.

Če vas zanima, kako v svet glasbe vstopamo pri nas, si oglejte spodnji posnetek, ki je nastal v spletnem programu Klavirska ustvarjalnica. Če imate v bližini klaviaturo, je to super priložnost za improvizacijski uvod v svet glasbene ustvarjalnosti.

Če iščete igriv vstop ali nadaljevanje v svetu glasbe, si poglejte programe, ki bodo mogoče ravno mlademu glasbeniku v vaši družini odprlli vrata do svobodnega izražanja in pravega glasbenega užitka.

Ustvarjalno glasbeno poletje želim,
Nejc