Zakaj včasih zvenim tako … dolgočasno?

Igram in igram, pa se moja občutja nikakor ne odsevajo v glasbi. Najraje bi odložila violino. Potem se spomnim, da za takšne situacije obstajajo prav posebna orodja - v zapisu jih delim z vsemi, ki bi radi oživili svoje glasbene izvedbe.

KO PESEM NASTAJA ...

1. TEMPO

Ko enkrat izberem instrument in se odločim za vsebino muziciranja, obstaja kopica glasbenih značilnosti, na katere lahko vplivam, da pesem zaživi v svoji pripovedni celoti. Poleg besedila in melodičnih in harmonskih odločitev se pogosto najprej odločimo za tempo oziroma hitrost skladbe - naj bo izvedena kot poskočnica ali kot umirjena balada? Lahko je tudi nekaj vmes, konstanten tempo, ki te spodbuja, da greš naprej, a še vedno v nekem miru - tempo, ki bi ga lahko opisali tudi kot: andante.

Audio Block
Double-click here to upload or link to a .mp3. Learn more

Izziv: Izberi si glasbeno idejo in jo izvajaj v različnih hitrostih. Vprašaj, kakšne občutke ti povzroči zelo počasna in kakšne zelo hitra izvedba. Na koncu se odloči za izvedbo, ki po tvoje najbolj ustreza naravi glasbene ideje.

Tempo lahko vedno pohitiš ali zaustaviš, odvisno od občutenja in besedila. Če igraš v skupini, pazi, da se z ostalimi člani skupine o tem predhodno posvetuješ ;)

2. RITEM

Poleg tempa se odločimo še za ritem. Naj bo izvedba plesne narave (valček, samba) ali pa naj bo ritem bolj enakomeren, kot sta na primer ritem koračnice in žalostinke? Naj bosta tempo in ritem razgibana? Se v pesmi menjajo taktovski načini in se med sabo prepletajo kompleksni ritmi?

Z dobrimi ritmičnimi odločitvami lahko v poslušalcu vzbudim mir, živahnost ali celo radovednost – sem na primer spadajo funky komadi ali hitri allegro stavki v klasični glasbi.

Audio Block
Double-click here to upload or link to a .mp3. Learn more

Izziv: Eksperimentiraj z različnimi ritmi. Poskusi, kako bi glasbena ideja zvenela v ritmih polke, funka in sambe.

3. PAVZE

V glasbi imajo veliko povedno vrednosti tudi pavze. Pavz poznamo več vrst. Pavza je lahko preprosto del melodije - v tem primeru gre za rahlo prekinitev, pri kateri vdihneš in pripoved po premoru naravno nadaljuješ. Lahko pa gre tudi za generalno pavzo oz. break, pri katerem pride do dejanske tišine, ker se zaustavi cela skupina in ustvari nekakšno pripovedno presenečenje.

Audio Block
Double-click here to upload or link to a .mp3. Learn more

Izziv: V izvedbo skladbe, ki jo trenutno preigravaš, vstavi pretirano dolgo pavzo. Nato jo krajšaj do trenutka, ko ti bo delovala ravno prav dolga.

4. GLASNOST

Tudi glasnost lahko - tako kot tempo - narašča ali upada. Mnogi od nas se verjetno že čisto na začetku, ko se nam utrne ideja o skladbi, odločimo, ali se bo ta začela potiho, nežno ali bolj naglas in udarno.

Glasnost oblikujemo tudi z

  • instrumentacijo

  • doziranjem harmonije

  • razporeditvijo skupin instrumentov

  • podvajanjem melodije v oktavi

Poslušaj si primer glasnega in udarnega začetka.

Audio Block
Double-click here to upload or link to a .mp3. Learn more

Pa še primer tihega in počasnega začetka.

Audio Block
Double-click here to upload or link to a .mp3. Learn more

Izziv: Skladbo, ki jo ponavadi izvajaš potiho, izvedi naglas in obratno - kaj občutiš ob spremenjeni izvedbi?

5. POSEBNI UČINKI

Nobena glasbena pripoved pa ni enolična niti črno-bela. Ko začnemo vse zgornje glasbene parametre med seboj kombinirati, se ustvari cela paleta novih barv.

Vsak instrument ima posebnosti, ki nam omogočajo ustvarjanje izvirnih učinkov. Na mojem instrumentu, na violini, je to na primer igranje sul tasto, ki povzroči poseben zračen učinek zvoka, ali pa igranje flažoletov, to je alikvotov na določenem tonu. In še in še.

Spoznavanje s svojim instrumentom je tako posebne vrste zabavna vaja, ki ti lahko odpre vrata v svet barvite ustvarjalnosti in izraznosti.

Izziv: Iz svojega instrumenta poskusi izvabiti zvok, ki ga nisi še nikoli.

6. ZDAJ PA SAMO ŠE … ZAPOJMO!

Ko pesem napišemo, je opravljena približno polovica dela. A zakaj le polovica?

Vsaka izvedba je priložnost, da pesem zaživi v svoji polnosti, velikokrat pa se zgodi, da so izvedbe le bled odsev potencialov, ki jih skriva pesem - vse je odvisno od tega, kako kot izvajalci podamo sporočilo pesmi.

Med vajo in še posebno pred javno izvedbo se lahko – naglas ali na tiho – vprašamo naslednja 3 vprašanja.

  1. Kakšno je sporočilo pesmi?

  2. Katero je glavno čustvo, ki ga občutim med izvajanjem pesmi?

  3. Katero čustvo želim prek izvedbe podati poslušalcu?

Če pesem izvajam v skupini, je še toliko bolj pomembno, da je skupina na isti valovni dolžini glede sporočilnosti in predvsem občutij, ki ga želimo predati naprej.

Ta se bodo skozi izvedbe spreminjala, tako, kot se spreminjata človek in njegov pogled na svet.


In upam, da je tudi tvoj pogled na glasbeno pripovedovanje po prebranem vsaj kanček bogatejši kot prej.

Prijetno ustvarjanje ti želim!


Mojca je vsebino bloga prvič predstavila na prvi izvedbi Glasbene sobe. Če te mika skok v svet glasbenega ustvarjanja, se prijavi na naslednjo izvedbo Glasbene sobe, ki se začne januarja!

Mojca Jerman