Klasična glasbena šola in Čonce model: V čem je razlika?

Tradicionalni model poučevanja ima bogato zgodovino in je marsikomu odprl vrata v plodovito umetniško življenje. Danes pa vemo, da lahko glasba ponudi še veliko več, zato smo v Glasbeni hiši Čonce oblikovali pedagoški model, ki odgovarja na izzive sodobnega časa.

Zakaj sploh hodimo v glasbeno šolo?

V klasičnem pedagoškem modelu je glavni cilj učnega procesa tehnično obvladanje glasbila z namenom poustvarjanja zapisanih del. Ta cilj nam je prinesel nekatere najvišje dosežke evropske glasbene zgodovine, hkrati pa nas je tudi prikrajšal za kak učinek, ki ga prinaša širše razumevanje muziciranja.

V Čonce modelu muziciranje razumemo kot del vsakdana. To pomeni, da glasba ne spada samo na oder, ampak učence usposabljamo, da jo znajo uporabljati kot orodje za rast v veščinah poslušanja in discipline, kot način za povezovanje svojih skupnosti in orodje za igriv odnos do sveta.

Prepevanje ob pripravi večerje (Poletni glasbeni tabor ob Kolpi)

Preverjanje uspeha

Glasbeni izpiti za učence pogosto predstavljajo velik pritisk, še posebej ob sočasnem zaključevanju šolskega leta. Na eni strani je zaključni izpit dobra motivacija za temeljito pripravo, na drugi strani pa mnogi "na papirju" uspešni učenci kmalu po uspešnem zaključku izobraževanja zaključijo svojo glasbeno pot. Kako torej zagotoviti merljiv napredek učencev in hkrati poskrbeti, da se njihovo izobraževanje ne konča z mučnimi spomini, ampak nadaljuje z aktivnim glasbenim življenjem?

Za spodbujanje rednega napredovanja pri nas učenci dokaze napredka nabirajo z zbiranjem Čonce značk. Na tedenski ravni razvijajo veščine na področjih ustvarjanja, izvajanja, razumevanja, tehničnega obvladanja, nastopanja in predajanja znanja,kar učence celovito opremi za nadaljnje samostojno življenje z glasbo. Na ta način mentor vedno ve, kje na poti se nahaja učenec, učenec pa ima vedno na razpolago barvito zbirko tedenskih izzivov.

Anejeva zbirka uspešno osvojenih značk na prvi stopnji (Prima)

Posamična značka postane vsako leto malo zahtevnejša in vedno bolj usmerjena navzven. To pomeni, da učenec po petih letih znanja ne le osvoji, ampak ga deli naprej.

Kaj pa tekmovanja?

V klasičnem modelu se izkaz učenčeve odličnosti kaže prek udeležbe na glasbenih tekmovanjih. Mnogi na ta način dosežejo vrhunske rezultate in prepoznavnost v glasbenem svetu, mnoge pa ravno ta tekmovalnost vodi stran od igrivosti, ki je ena od glavnih lastnosti muziciranja.

V našem modelu učenci svojo odličnost izkazujejo s pripravo semestrskega dogodka. Ker osvojena znanja poleg glasbenega izvajanja vključujejo tudi ustvarjanje, snemanje in prenos znanja naprej, učenci vse to ob koncu semestra predstavijo pred svojimi bližnjimi in prijatelji na semestrskem dogodku.

Na ta način "izpit" postane prijeten dogodek, ki pogosto vključuje tudi preprosto pogostitev, predvsem pa družbo ljudi, ob katerih se učenci dobro počutijo. Nekdo pripravi Glasbeno čajanko, nekdo drug glasbeno obogati rojstnodnevno praznovanje, spet tretji pa za bližnje in prijatelje pripravi Večer glasbe in poezije.

Maxov semestrski Večer glasbe in poezije pod mentorskim vodstvom Manice

Kaj pa, če naredim napako?

V tradicionalnem modelu napake večino časa veljajo za nezaželjen stranski produkt. To je smiselno, saj nas napaka oddalji od vrhnunske glasbene izvedbe, ki je glavni cilj klasičnega modela izobraževanja.

Naš model učenja glasbe sledi principom učenja jezika, kakor ga je opisal kanadski glasbeni pedagog Edwin E Gordon. Vse se začne s poslušanjem. Temu sledi imitacija, pomemben del učnega procesa pa so tudi napake. Učenec se tehnično izpopolnjuje s pozitivno povratno zanko prijetnih izkušenj z glasbo, pri čemer skupinsko muziciranje služi kot pomemben vir motivacije in razvoja odgovornosti in zanesljivosti.

Šele z eksperimentiranjem v varnem območju lahko učenec razvije svoj lastni jezik, pri čemer napaka ni vedno le nezaželjen odklon, ampak lahko postane pomemben del sestavljanke glasbene ustvarjalnosti. Pomemben del učnega procesa sta zato pri nas improvizacija in spoznavanje drugih procesov (npr. snemanje), ki učence že na začetku poti uvedeta v igrivost ustvarjalnega procesa.

Iz izkušenj vemo, da mora tehnično in teoretsko izpopolnjevanje pravočasno podkrepiti pozitivna zanka prijetnih glasbenih izkušenj.

Učenec Gorazd pod vodstvom Valentine ugotavlja, da se na posnetku sliši vsaka malenkost.

Vloga okolja

V tradicionalnem modelu je v središču učnega procesa učenec, ki mu je družina v podporo za njegov umetniški razvoj.

Cilj našega učnega procesa je, da glasba postane vezivno tkivo skupnosti, v kateri se nahaja učenec, dom pa je primarno glasbeno prizorišče dogajanja.

Zaradi tega je pomembno, da ima učenec zagotovljene ustrezne pogoje za glasbeno rast - to vključuje možnost rednega muziciranja, pripravljenost družine na občasno skupno muziciranje in podporo na poti. Da so praznovanja, družinska srečanja in obiski primerno veseli :)

Člani družine so ob praznovanju rojstnega dne pripravili kratek koncert.

Kaj pa zdaj?

Preprosta resnica je, da ne obstaja izobraževalni model, ki bi odgovarjal na vse naše želje. Če iščemo prostor za vrhunski koncertni razvoj učenca, je klasični model odlična izbira. Če pa svojim otrokom želimo, da bi s pomočjo glasbe osvojili uporabne življenske veščine, ki jih lahko kasneje uporabijo tudi na drugih področjih, vas vabimo, da si pogledate programe, ki jih za naše učence pripravljamo v naslednjem šolskem letu.