Emin blog: "Kako je vadba klavirja postala zabavna ..."

Sem Ema in obiskujem glasbeno šolo Čonce, kjer se z učiteljem Blažem vsak teden ob ponedeljkih lotevava novih izzivov. Pred kratkim sva se lotila še posebej velikega – Balade za Adelino. Ker je pesem dolga, sva v učenje ponesla nov način vadenja.

Dolge skladbe je precej nadležno vaditi v celoti, torej tako, da vsakič ob vadenju zaigramo celotno skladbo. Prvi del namreč običajno že dobro znaš, pri zadnjih pa se ti bolj zatika ..., zato ti lahko vzame kar nekaj časa, da sploh prideš do dela skladbe, ki ga še ne obvladaš. Midva pa sva zato celotno skladbo razvrstila na sedem delov.

Sedem delov, ki se med seboj razlikujejo in ki sva si jih seveda tudi zapisala. Vsakemu delu sva nadela ime ter zapisala, kje se ta del nahaja v notnem zapisu. Primer: »Polet: (3;2,3)« Ta zapis pomeni del skladbe, ki sva mu nadela ime Polet, del pa se nahaja v tretji vrstici v drugem in tretjem taktu. Vsak del ima tudi ime, ki naj odraža njegovo melodijo in ki je kot nekakšna asociacija na slišano melodijo.

Če note na prvi pogled izgledajo zahtevne, se jih loti s kakšnim miselnim trikom - z igro.

Igra 21

Ko imamo dele zapisane, se lahko na takšen način igramo različne igre z igralno kocko. Dva primera sta igra 21 in igra Ne joči, Peter. Pri igri 21 moramo dele najprej označiti s številkami od najlažjega do najtežjega dela (pri čemer je najtežji del označen z največjo številko, najlažji pa z najmanjšo). Nato mečemo kocko in odigramo del, ki se nahaja pod številko, ki jo pokaže kocka, ter si pripišemo število točk, ki je enaka oznaki težavnosti tega dela. Tako nam težji deli prinesejo več točk kot lažji. Tako je naš cilj pri tej igri, da zberemo 21 točk. 

Ne joči, Peter

Pri igri Ne joči, Peter je potek igre precej podoben, le da po lastni izbiri igramo oštevilčene dele, dokler ne naberemo 30 točk. Zagotovo pa ne bi bil problem iznajti še kakšne takšne igre. Tu pa naj deluje tvoja pianistična domišljija.