Moj jagodni izbor “neslišne glasbe”

Ste se kdaj vprašali, kakšna bi bila glasba, ki ne bi bila namenjena pozornemu poslušanju - glasba, ki bi dosegla svoj namen šele takrat, ko je ne bi zares slišali? Glasba za ozadje je zvrst glasbe, ki je v dobi YouTube-a doživela poseben razcvet.

Blaž Podobnik, prof. mag. gl. ped., urednik Čonce Bloga

“Ta glasba nam pomaga umiriti se, uravnavati razpoloženje, osredotočiti našo pozornost, ohranjati zbranost ter nas varuje pred distrakcijami.”

Kot glasbenega pedagoga me je “žanr” glasbe za ozadje že od vedno privlačil. Tudi zato, ker se mi je pogosto zdel neupravičeno zapostavljen, saj je vsaj v strokovnih krogih kar veljalo, da ker te glasbe ne poslušamo zares osredotočeno, tudi nima posebne glasbene oziroma umetniške vrednosti. Morda res nima umetniške vrednosti, si pa zasluži našo pozornost, ker igra pomembno vlogo v našem vsakdanu.

Ker je glasba za ozadje zelo širok pojem (vključuje denimo tudi glasbo v trgovini z oblačili, v gledališkem preddverju in še marsikje), se bomo tokrat omejili na glasbo za ozadje, ki si jo izberemo sami za točno določen namen - za ozadje pri študiju, učenju, pisarniškem delu ali prostočasnih dejavnostih, še posebej na računalniku. Na glasbo, ki ti ne zameri, če nanjo pozabiš.

Vsakemu svoja glasba

“O okusih se ne razpravlja”, pravi antična modrost. To drži tudi pri glasbi za ozadje, saj tudi tu ne moremo podajati dokončnih sodb o (ne)primernosti neke glasbe za vlogo zvočnega ozadja. Vsak posameznik namreč določen glasbeni primer sliši skozi ušesa svoje lastne zgodovine, spominov in izkušenj.

Zgornja klavirska glasba za ozadje je sestavljena iz dve in pol minutne klavirske kompozicije, ki se v nedogled ponavlja. Počasen tempo, odsotnost večjih glasbenih “dogodkov” in ponavljanje vzorca name deluje zelo pomirjujoče ter minimizira možnost distrakcije.

Zgornji primer ‘uporabljam’ ob delu, kjer je potrebna posebno visoka stopnja osredotočenosti.

Ker nam glasba lahko zelo učinkovito prikliče spomine, lahko to, kje in ob kakšni priložnosti je nekdo prvič slišal neko glasbo, pomembno vpliva na to, kako bo zaznaval to glasbo (ali kar celoten žanr) tudi v prihodnje. Zato je toliko bolj pomembno, da si najdemo glasbo, ki bo všeč nam osebno, tudi če nima toliko všečkov ali ogledov kot drugi podobni posnetki.

Klasična glasba je glasba z bogato dramaturgijo, je polna dogajanja, zato kot glasba za ozadje ne ustreza vsem.

“Čim manj dogajanja”

“Dobra glasba za ozadje ti mora dati občutek, da ničesar ne zamujaš, če je ne poslušaš pozorno.”

Osebno mi je pomembno, da se v tej glasbi v glasbenem smislu dogaja čim manj; da ni dogajanja, ki bi me posebej navdušilo ali pritegnilo mojo pozornost; da ni izrazitih dinamičnih ali značajskih sprememb. Ravno zato sicer bogata zakladnica klasične glasbe za potrebe glasbe za ozadje ob učenju zame ni dobra izbira. Takšna glasba je namreč polna dogajanja, ki kliče k polni pozornosti - “dobra” glasba za ozadje pa ti mora dati občutek, da ničesar ne zamujaš, če je ne poslušaš pozorno. Ravno obratno - dati ti mora občutek, da šele ko jo pozabiš, jo zares slišiš.

Spomnim se, kako sem si enkrat kot glasbo za ozadje predvajal znamenito Bachovo Toccato v d-molu. Prav mučil sem se s pretvarjanjem, da me ne zanima, kaj se dogaja v glasbi in, prav spomnim se, imel sem občutek, da sem prav žaljiv do dostojanstva omenjenega glasbenega dela.

Tudi govor je lahko moteč element, saj imamo pri učenju pogosto opravka z branjem besedil. Zato glasbeni primeri iz popularne glasbe (še posebno, če gre za petje v jeziku učnega gradiva) niso vedno najboljša izbira.

Na spletni strani https://www.ambient-mixer.com/ si lahko zvočno okolje natančno priredite po svojih željah.

Svet domišljijskih zvočnih krajin

Na nek način lahko vlogo glasbe za ozadjE igrajo tudi “zvočni prostori”, v katere vstopimo prek domišljeno posnetih zvočnih pojavov (dežja, valovanja morja, mestnega hrupa). Izredno zanimiva in bogata je denimo knjižnica različnih zvočnih situacij na spletni strani https://www.ambient-mixer.com/ na kateri si lahko različne elemente zvočne slike (denimo pogostost grmenja ali jakost pokanja polen v ognjišču) priredite po svojih željah. Z zvokom lahko denimo vstopite v deževni pragozd ali pa v srednjeveška taverno ob ognjišču, meščansko kavarno v 19. stoletju, v pisateljevo pisarno in še mnogokam.

Tišina kot zvočno ozadje

Če se lotevam manj intelektualno zahtevnega dela ter potrebujem predvsem glasbo za motivacijo in zagon, si včasih predvajam za ozadje zgornji kolaž.

Glasba za ozadje ter takšni ali drugačni zvočni kolaži nam pomagajo vstopiti v drug svet ter zmanjšati vplive motečih zvočnih elementov v našem okolju. Pa vendar se tudi sam večkrat zalotim, da me dostopnost glasbe za ozadje zavede v prepričanje, da v danem trenutku glasbo za ozadje tudi v resnici potrebujem, čeprav mi mirna okolica ponuja v poslušanje neko drugo sredstvo za koncentracijo - tišino.

“Našel sem nekaj zase”

Ker svetovni splet ponuja skoraj brezmejno izbiro raznolikih glasb za ozadje, lahko izbira poslušalcu predstavlja pravcati izziv, saj mu prav vsak od posnetkov z oznako “studying music, relaxing” preprosto ne ustreza. Nekateri se radi predajo sproščeni igrivosti jazzovskih harmonij, drugi se navadijo na zvok kitare, tretjim je zaradi tega ali onega razloga blizu klasična glasba, četrtim spet kaj drugega. Sam sem zato res zadovoljen, da sem v vsej množici primerov našel glasbene posnetke, ob katerih lahko na glasbo preprosto - pozabim.