Kako ustvarjati večplastno?

Ideje sem shranjeval na telefon, jih prelagal po mapah in odlagal v prihodnost. Potem sem ugotovil, da obstaja neskončno boljši način za ustvarjanje.

Dokler ni dokončano, ne obstaja. Ta stroga miselnost v ospredje postavlja cilje in rezultate - da bo le končni izdelek popoln (pa naj to pomeni, kar hoče). Stranski učinki? Dragocene ideje, ki se - neizpolnjene - še vedno potikajo po digitalnih predalih.

Zdravilo proti perfekcionizmu je gradnja v plasteh - izberem si naključno idejo (melodija, ritmični vzorec, karkoli) in začnem z nanašanjem novih plasti. Tu je v ospredju ustvarjalni proces in iskanje vedno zahtevnejših rešitev. Glede na čas, motivacijo in znanje, ki so mi na voljo, se lahko po vsakem dokončanem koraku svobodno odločim, kdaj je delo zaključeno (moj poizkus najdeš na dnu strani):

Izbral sem si melodični motiv iz skladbe 7 Years danske skupine Lukas Graham in preprosto idejo razvil do tretjega koraka. Ugotovitev: pri nalaganju plasti so ideje v nenehnem pogovoru in morebitne napake v trenutku pridejo do izraza (za zelo koristno se izkaže poznavanje glasbenih osnov).

Plasti pa delujejo tudi v obratno smer, ko želimo na primer vstopiti v ustvarjalne svetove drugih. Ali pa, ko se sprašujemo o sestavi modrega planeta in lasnih mešičkov in včasih nam začnejo možgani šele ob zavedanju večplastnosti pojavov ponujati bolj celovite razlage sveta, ki nas obdaja.